četrtek, 28.10.2004 03:10

Druga vprašanja

Eksluzivni intervju z Ministrom za Informacijsko družbo, s Pavletom Gantarjem

Vodja druge pogajalske strani je dobil v prvih urah ponedeljka moja druga vprašanja. Prva je namreč po eni uri in pol dela pogoltnilo nenasitno brezno Svetovnega spleta. Barko Mrecelj

Eminenca, zdravo!
Pravkar so mi skozi tipkovnico po uri in pol dela v večnost ušla vprašanja za morebitni intervju s teboj za našo spletno stran in je to spet moja začetniška grenka izkušnja pri triinpetdesetih. Bom pač poskusil še enkrat namesto jokcat. Upam, da bodo ta še boljša.

1. Sicer ne tako drastično kot v Srbiji in Črni Gori pa vendar; tretjega oktobra so tudi v Sloveniji premočno »zmagali« volilni abstinentje. Kateri so po tvojem razlogi za ravnodušnost volilnega telesa (če se strinjaš s to oceno)?
ODG: Ne bi se čisto strinjal s tabo. Volilna udeležba je bila na ravni pričakovanj. Na bistveno večjo volilno udeležbo lahko računamo le tedaj, kadar bi šlo za kakšne »usodne« odločitve, teh pa sedaj ni bilo več. Po mojem mnenju so bile letos idealne razmere za zamenjavo oblasti: ena stranka je bila na oblasti že 12 let, gospodarstvo je v dobrem stanju, EU (in na tvojo žalost tudi NATO) ponujata določeno varnost zato ljudje ne tvegajo, če se odločijo za spremembe. Če bi bila negotovost večja, bi verjetno ravnali bolj previdno. To je, hočeš-nočeš, stanje normalnosti. V to normalnost pa spada tudi to, da veliko skupino državljanov politika ne briga niti toliko, da bi šla vsake štiri leta na volitve. Zmaga ene ali druge stranke za njih ne pomeni kakšne velike razlike, dokler…?

2. Kakšne možnosti za vzpostavitev močne vlade imamo v Sloveniji brez udeležbe Liberalne demokracije v njej in kakšna je po tvojem mnenju vzročna povezava med kontinuiteto urejanja položaja nevladnikov in stabilnostjo oblasti?
ODG: Mislim, da bo Janez Janša uspel postaviti vlado, ki bo računala s stalno podporo 50 do 52 poslancev, nemara še s kakšnim več. To bo vlada, ki bo gotovo zdržala cel mandat. Predčasne volitve niso v interesu nobene stranke, še najmanj pa poslancev, ki so si »privolili« mandat. Največja nevarnost, ki preži na novo vlado je dejstvo, da je Janša v predvolilnem boju zelo povečal pričakovanja ljudi v zvezi s spremembami (večje plače, večje pokojnine…). Nekaj časa bo še lahko valil krivdo na staro vlado, potem pa bo moral sam polagati račune. Nova vlada bo gotovo iskala podporo tudi izven samega kroga institucionalne politike, ali pa da bi vsaj nevtralizirala oponente iz civilne družbe, zato lahko pričakujemo, da bo razmeroma hitro nadaljevala s pogajanji.

3. Ali se ti zdi kolonizacija nevladnega sektorja s strani političnih strank pri nas dejstvo ali propagandna floskula NVOjev?
ODG: Težko bi odgovoril na to vprašanje. Vsaj kar zadeva LDS se zdi, da je »tema NATO« razrahljala zgodovinske povezave med stranko in pacifističnim delom civilne družbe. Prav gotovo je v NVO, ki delujejo pod vplivom Katoliške cerkve opaziti vpliv političnih strank z desnega spektra. Vsekakor pa ne bi mogel trditi, da gre za »kolonizacijo NVO«. Navsezadnje je od NVO odvisno, koliko se pustijo kolonizirati.

4. Koliko si moreta (smeta) po tvojem vladni in nevladni sektor biti blizu (narazen)? Se ti je zdel okusen medijski pomp ob ustanovitvi Foruma 21? Se ti zdi primerno, da je Generalni sekretar opazne izven parlamentarne stranke hkrati tudi predstavnik nevladnih organizacij?
ODG: Kot si verjetno opazil zagovarjam stališče o »nezvedljivi razliki« med vladnim in nevladnim sektorjem. Ob vsem sodelovanju, ki ga zagovarjam sodim, da NVO ne smejo postajati paravladne organizacije, ki počasi postajajo podobne vladnim institucijam. Seveda so NVO zelo pisana druščina: od klasičnih alternativnih združenj (ki jih sam najbolje poznam) pa do množičnih organizacij in tudi »resnih institucij«, ki so sposobne izvajati določena javna pooblastila. Zato je težko poiskati skupni imenovalec. Medijski pomp ob ustanovitvi Foruma 21 je bil razumljiv, kako naj ne bi bil če je zbral cvet slovenskega poslovnega sveta, ki ima gotovo velik neformalen vpliv. Ob Forumu21 se gotovo postavljajo vprašanje razmerja med formalnim in neformalnim vplivanjem v politiki, med legitimno in nelegitimno obliko oblasti. Seveda je precej neprimerno, da je generalni sekretar določene politične stranke (parlamentarne ali ne) tudi predstavnik nevladnih organizacij.

5. Kaj si pogrešal kot Minister v delu in v življenju česar v svojem dolgem »nevladovanju« nisi?
ODG: več časa za stvari, ki jih rad počnem, za branje, filme, predvsem pa drugačen zorni kot gledanja na stvari. Seveda pa se v tem trenutku nahajam v neke vrste prehodnem položaju, se kar veselim dela v verjetni bodoči opoziciji.

6. Ali bi sprejel ponudbo močne nevladne organizacije, da postaneš njen direktor (kot na primer Lef Kreft pred kratkim v Mirovnem Inštitutu)?
ODG: Težko bi odgovoril. Sem še vedno politik kot poslanec. Če pa bi odšel iz politike, bi o takšni ponudbi resno razmislil.

7. Pred nekaj dnevi je dvoživni član Pogajalske skupine gospod Karel Lipič pisal sočlanicam in sočlanom, da bo na Letnem forumu predlagal izvolitev nove Pogajalske skupine nevladnikov (času in novi oblasti na kožo pisane ?). Ali se strinjaš s trditvijo, ki jo je izrekel dobro obveščen Srb v Kragujevcu, da so v Sloveniji alternativci na čelu nevladnega sektorja in če se ali sodiš, da se bodo zdaj morali umakniti tudi oni v »opozicijo«?
ODG: Možno je, da bodo nekateri zamenjavo oblasti na vladni strani interpretirali tudi tako, da bodo zahtevali zamenjave in prestrukturiranje moči tudi v nevladnem sektorju. Lipič vedno »pade na noge«.

8. Vladne ustanove in njeni uradniki se načeloma nagibajo k poenostavljanju svojega dela in pogosto pristajajo na »čelništvo«, na prevlado stebrnih nevladnih organizacij (po možnosti s sedežem v Ljubljani). To je gotovo eden od generatorjev etatizacije nevladnega sektorja, ni pa tudi edini. Drugi močan dejavnik so fondacije (domače in tuje). Koritništvo se razvija pri koritih, klientelizma pa je največ (seveda) v prestolnici. V kolikšni meri se strinjaš s temi trditvami in s kakšnimi sistemskimi ukrepi bi lahko dosegli izboljšanje razmer; vzpodbudili decentralizacijo in vzpostavo naravi nevladnega sektorja primerne mrežne strukturiranosti?
ODG: Tvoje trditve so zelo trde. Mislim, da je scena nekoliko bolj izdiferencirana. Glavni problem po mojem je v raznolikosti nevladnega sektorja in zato tudi v različnosti interesov. Za celoten nevladni sektor je predvsem pri pogajanjih z vlado nadvse pomembno ali bo našel minimalni skupni imenovalec, ne pa se zapletal v vedno nove notranje spore. Tudi v mrežni strukturiranosti mora nekdo prevzeti odgovornost za določeno ravnanje in odločitve.

9. Sodiš, da je spreminjanje družbe možno brez prevzema oblasti?
ODG:Seveda, oblast lahko spreminja le majhen del družbe, družba se spreminja sama od sebe. Oblast v demokratični družbi je institucionalno omejena na tako imenovani »javni interes«, le omejeno lahko posega v druge sfere družbe

10. Kaj bomo storili s tisto železno rožo, ki sem ti jo dal na začetku pogajanj kot simbol trajnosti sporazumevanja med Vlado in Nevlado?
ODG: Ne vem, lahko jo predam novemu vodji vladne pogajalske skupine.