sobota, 28.5.2005 02:21

Nepričakovane nenavadnosti

Včeraj je še Andreja Črnak-Meglič podprla mojo verzijo spremnega besedila. S tem smo štirje v Pogajalski skupini (vsi smo tudi člani-članice de facto spodnešenega Odbora za pripravo Sporazuma) ZA. V tem trenutku je tudi res, da je to (od mene sestavljeno) besedilo že šlo kot Vabilo po elektronski pošti iz CNVOSa na naslove vseh pobudnic in pobudnikov. Se mi zdi fajn. Vendar iz tega ne delam fame.
Tisto kar je najvažnejše je: da se NE RAZCEPIMO. S sedanjo oblastjo bo treba biti ne samo hiter ampak tudi dovolj kompakten. Kakor hitro nas bodo ugotovili kot razhajkano maso, nam bodo to tudi upravičeno podali kot ugotovitev. To je polje na katerem se sploh začne ali konča dogovarjanje. Sem hvaležen, maham z repom in se nameravam še trudit.
Do ponedeljka se moramo dogovorit, da bodo iz obrazca za Izjavo o podpori šle ven možnosti, da eni lahko podpisujejo druge. Do ponedeljka moramo urediti (opraviti redakcijo) besedila, ki bo iz CNVOSa šel najširši nevladniški srenji. To sta dve bistveni nalogi tega vikenda.
Na sestanku Pobude se bomo morali dogovoriti o kompromisni rešitvi. Ni šans, da bi šli naprej brez podpore ZDOS in drugih stebrnih organizacij. Ni pa tudi možnosti, da se ne bi Pobuda razpadla v primeru, da bi »ta močni« hoteli znotraj nevladnega sektorja prevzeti »oblast«.
Opravičiti se moram, ker doslej nismo objavili sklepov zadnjega sestanka Pogajalske skupine. Razloga za to sta dva: prvi je moja osredotočenost na Mirkotovo spremno besedilo, ki mi ni ustrezalo, drugi pa je prezaposlenost redakcije v Kopru (vključno z mojimi alkoholiščinami). To se ne bi smelo ponavljati. Danes (tu spodaj) sklepi so objavljeni, objavljena je tudi reakcija Bojana Radeja, ki je nevladniški samohodec, nikakor pa ni osamljen v svojih razmišljanjih. DIH IN STIH NA PREPIH.

Barko Mrecelj