torek, 20.9.2022 05:45

Gozd zelo moderen

Markovo pesem bi uvrstili tudi v mladinski humoristični seriji.

Po ogledu posnetka v katerem režiser uporabi pesem Gozd se mi vsekakor zdi, da je njena umeščenot v film z mladci in mladenkami z ljubezenskimi težavami bolj naravna in pravilna kot pa na proslavi Priključitev Primorske k ..."matični domovini" ali kako ji že rečejo ... Jugoslaviji; ker takrat se je to zgodilo, a ne? Producent te mladinske serije me je včeraj vestno poklical, poslal mejl z vsebino serije in vprašal za dovoljenje za uporabo komada. Protokolu za državne proslave to na pamet ni padlo. Upam vsaj, da je bil sivi Mef dobro plačan za piruete, ki jih je izvajal sredi odra, "beato tra le donne"...

V petek, 16.9. sem najprej odpovedala sestanek v Postojni. Pripravljala sem se na pot v Ljubljano, ko sta me Mlčk in Mojca obvestila, da je na avotcesti iz Postojne do Ljubljane stoječa kolona avtomobilov. V Škofjo Loko sta šla skozi Idrijo. Odpovedat sem morala sestanek z Igorjem Španjolom, saj do 19h ne bi prispela. Zato sva z Binetom odpotovala iz Klanca malo po 18 uri, šla v Uncu na staro cesto in padla v kolono od Vrhnike do Dolgega mostu. V nebotičniku na Slovenski 54 ni bilo mogoče počakati in niti uporabiti sanitarije, prva odprta možnost je bila gostilna Figovec. Nazaj sva prišla po lužah in premočena; v Ljubljani je do tistega trenutka deževalo že 48 ur. Ob sestanku s Španjolom in Vasjo C. mi je komaj uspelo pozdraviti (in tudi ne) osebe s katerimi sem bila dogovorjena za predstavo ob 20h. Zali, Anji in Joštu se opravičujem. Ob 22h je bila dvorana spet polna, z Matevžem Pucerjem sva imela mali performans tik pred začetkom in živcirala Živadinova. Bila sem precej napeta; prvo besedilo, ki sem ga prepoznala je bilo iz pesmi Gozd. Od polovice naprej me je dogajanje na odru le prevzelo; bilo je duhovitih in globokih trenutkov s prepičljivo igro in dobro interpretacijo.
Nazaj grede je deževalo, na Klancu pa burja, mraz, vse mokro. Z Matevžem sva si celo pot izmenjavala informacije, v garaži ob 2h pokadila en tobak.

Naslednjega dne sem najbolj uživala, ko se je popoldne prikazalo sonce in sem se v Kopru, v stanovanju, na 26 stopinj grela in zalila rastline. Od tega dne dalje v Sanatoriju vsak dan pomalo kurim na domača drva v dnevni sobi. Zvečer me je Sergio mehanik povabil na trgatev v Pregaro.

Moja nona po mamini strani je bila iz Brezovice pri Gradinu. Na tiste kraje nisem nikoli pomislila kot na vinorodno območje. Prišla sem do vasi Reparec na cca 400m nadmorske višine. Pobiralo se je črno, refošk, grozdi kilogramski. Gor grede sem se v Gradinu ustavila in prekontrolirala našo postojanko, šolsko učilnico, skladišče DPZN. V prvem nadstropju dež ne pronica skozi razbita (s plastiko od mene in Ljube zaščitena) okna, sem pa ponovno zaprla na stežaj odprto okno s podstavljnim stolom, ki nekomu služi za prehod. Nazaj grede pogovor z Beto v Braniku. Zvečer sva z Vasjo še dopilila njegov tekst za Muzej sodobne umetnosti.

V ponedeljek sem I. Španjolu preposlala video Tapisoniranega vnebovzetja, ki mu je Zlata v Vršcu dodala layer z našo opico ter končni tekst. Vasja se je z njim sestal v Ljubljani glede postavitve. Zgodaj popoldan je poklicala Mojca Selak in sva po telefonu sestavljala kocke UPB izdanih in prejetih računov. Nastavile delo za naslednji dan. Skuhala sem govejo juho.

Ki sem jo ravnokar drugič pojedla, v torek, 20.9. ob 17h. Fotke so tu. Poklical je danes iz Sarajeva Tarik, ki bo dobil od DPZN reference za kandidaturo na delovno mesto knjižničarja na Akademiji scenskih umetnosti v Markotovem rojstnem mestu. S Tomažem Kosmačem sem se dogovorila, da bomo v DPZN podprli tudi z ekspedicijo in snemanjem popravek grde slovnične napake, ki že dolga leta kazi napis na mestu kjer je padel Janko Premrl Vojko v gozdu pri Godoviču.

Pozdrav, Arijana