ponedeljek, 28.7.2008 02:10
O legaliziranem ropu SAZAS
za praktikantko prevladujočega tiskanega medija sem sestavil manj kot 2500 znakov dolg sestavek
Dokler našemu društvu pred mescem ni od sodišča prispel priporočen predlog sklepa sodišča za rubež materjalnih sredstev v višini 10 000 eurov, se mi je gabilo ukvarjati se s SAZASom. Davčni inšpektor, ki je pred dvema letoma pregledoval poslovanje naše nevladne organizacije mi je zaupal: »SAZAS je največji legaliziran rop v državi Sloveniji«. Še vedno mislim, da je pretiraval in smo v tej državi z legaliziranimi lopovščinami tako bogati, da zgolj redki strokovnjaki slutijo kolikšne so dejanske razsežnosti stihije imenovane tranzicija oziroma lakomnosti, o kateri je treba danes govoriti kot o poslovni uspešnosti (primer Igor Bavčar).
Moje sodelovanje z mednarodno škodljivim združenjem skladateljev-bogatunov Slovenije poteka na dveh tirih. Na enem skušam z blagodejno sponzorsko pomočjo advokatske pisarne Senica ubraniti naše velikodušno društvo pred potopom, ki ga preti povzročiti izstreljeni sodni torpedo rubeža. Na drugem tiru sem sam član te sprevržene nevladne organizacije in neuspešno poskušam prepričati njeno na profit mahnjeno članstvo naj odneha s svojo krvosesno politiko, ki jo žal PODPIRA ZAKONODAJA.
Boj s pravnimi sredstvi med našim osemnajstletnim društvom in med temi zakonsko zaščitenimi roparji in uničevalci poteka in bo potekal brez možnosti izvensodne poravnave kajti ni ga tistega denarja, ki bi nam ga lahko odpisali ali ponudili gangsterji zato, da bi mi sicer rešili svojo kožo, ostale nepridobitne organizatorje na področju kulture pa bi še naprej razbijali in izsesavali. Ta spopad je zaenkrat še defenziven vendar pričakujem, da bo skozi njegov potek, če boste prevladujoči mediji to zadovoljivo spremljali, prišlo do zavesti javnosti dejstvo, da si je zakonodajo SAZASovstvo v mladi in mafijski državi Sloveniji postlali tako kot jim je ustrezalo. Od organizatorjev smejo jemati ne glede na to ali so izvajalci tudi avtorji in ne glede na dogovor med organizatorji in avtorji. Seveda tudi ne glede na dobičkanosnost prireditve in nepridobitno naravo prireditelja.
Kakršnokoli združevanje v boju proti SAZASu se mi zdi smiselno samo, če si zastavi kot cilj popolno prenovo zakonodaje in demontažo SAZASa ter odvzem njegovih pooblastil. Pred zakonodajalci (oblastniki) po moje stoji morda nerešljiva naloga: kako preurediti področje zaščite avtorskih pravic tako, da bogatenje industrialcev okusa ne bo mendralo nepridobitnih organizacijskih dejavnikov na področju kulture niti ne bo zatrlo avtorskega podmladja.
Marko Brecelj
|