četrtek, 28.2.2019 12:49
Draga Mateja
Prvi spis knjige v nastajanju Posprava
Draga Mateja!
Včeraj mi je nova zdravnica Marjana Vujičić v izolski bolnici posvetila razkošen nogometni polčas svoje strokovne in človeške pozornosti po spodrsnjenem laboratorijskem pregledu (dve epruveti moje krvi sta študentkama, bolniškima sestričnama koagulirali). Seveda je nisem pozabil vprašat ali obstajajo v tujini načini učinkovitega zdravljenja moje kombinirane bolezni. Povedala je, da po njenem v Ljubljani zdravijo kar na visoki ravni (ona zelo spoštuje doktorja Samota Zvera in mi je rekla, da ima človek težave o katerih bo molčala in ona ve, vidi, da se človek čez svoje moči trudi za ljudi in za znanost). Če sem jo prav razumel je moja pravica iskanje drugega mnenja v tujini. Napotnico mi lahko napiše moja internistka v Hrpelje-Kozina. Ona (Marjana Vujičić) hodi po mednarodnih simpozijih krvologov in pozna mednarodni zdraviteljski položaj). Meni, da je malo verjetnosti drugje najti zame bistveno drugačno zdravljenje (v diagnozo ne dvomiva ne ona ne jaz). Mejo let do katere izvajajo edino rešiteljsko zdravljenje, presaditev kostnega mozga, so pred kratkim prestavili od 55let na 65 let. Jaz bom kmalu star 68 in sem po oceni Sama Zvera zdravstveno prekrhek za strupene kemoterapije.
Če povzamem. Pravico do drugega mnenja v tujini torej imam a doktorica Marjana me je opozorila, da je v tem stadiju bolezni (zdaj) še čas za odločanje za drugo mnenje, kasneje pa druge možnosti od te h kateri me dosedanji nasveti krvologa in krvologinj usmerjajo, ne bo. Tudi sam se nagibam k oceni, da je boljše urejati in pospravljati kaos mojega bivanja dokler sem pri moči in ustvarjalno doživeti med pojemanjem na Klancu in njegovi lepi okolici. Zaleteti se v bolnico tako, da je 98 procentov možnosti iz nje ne priti več živ, se mi ne zdi niti vabljivo niti primerno. 67 let sem živel brez zdravnikov ; bil sem pravzaprav srečković. Ne da se mi ne da več borit od te točke do katere sta me pripeljali Nečimrnost in Lenoba. Oprijemati se življenja in tvegati jazoraztreščenje sredi ljudi v belem, ki ti ne morejo pomagati? Zakaj? Mogoče edino zato, ker bo Arijani s tem skrajšano breme mojega neizbežnega (?) mučenja.
Včeraj sem šel do podjetnika v Kopru in mu je všeč zamisel Kulturno skladišče. Razseljenost naših arhivov in predmetov je po štirih letih Popovičevega Rausa še vedno nevzdržna. On (Valter Krmac) ima v svoji tovarnici dovolj velik in lep prostor. Zasanjal sem o vertikalni reklami z vsemi fičoti in razvalino kombi TMBR v kateri me je snemal Janez Burger. Skulptura bi stala pred tem prostorom ob velikem križišču za v Istro in iz nje. Ob decemberskem volilnem porazu Nebodotičnega Palmitelja v Kopru je zame včeraj odkrita pripravljenost tega odprtoglavega podjetnika največje veselje.
Po petih urah sem postopoma le zbasal velike količine ribane zelenjave vase in poskusil bom nagovorit Arijano, da greva na sprehod po podgorskem Krasu. Sledi redno puščamo na www.dodogovor.org. Želim ti vetra v jadra, pozdravi tudi svojega dragega od mene in od moje žene.
Marko
|