torek, 22.2.2005 04:29

Mesečno poročilo za projekte v okviru programa Dobra družba

Naslov projekta: Spletna stran »Dodo-govor«

Napredek po posameznih aktivnostih (v skladu s projektno nalogo)

Temeljno aktivnost projekta, dnevno obnavljanje spletne strani sta tudi v mesecu januarju skoraj v celoti nosili (pod)stran Novice in (pod)stran Arhiv. Obnavljanje je potekalo redno, v povprečju več kot z dvema vgradnjama dnevno, besedila smo radi dopolnjevali s fotografijami (razvijali smo »fotostrip«), arhivirali pa tudi zvočne zapise, dokumente in statistike obiska. Dnevna obiskanost strani je zrasla od slabih 25 v decembru na dobrih 31. Nepričakovano se je povečala reakcija (obiskanost) na razpošiljanje elektronskega občasnika Pogajamo, dobro pa je pomožno funkcijo vzpodbujevalca obiska izvrševal tudi elektronski občasnik DPZN Dogajamo. Zaznali smo tudi podporo CNVOSovih tedenskih informacij. Izmed članic in članov pogajalske skupine je najbolj sodeloval pri sveženju Primož Šporar, od organizacij sta Čelo spletne strani »Dodo-govor« podprla zgolj Rov iz Železnikov s prispevkom in Umanotera spredložkom. Oblikovalec je uvedel naknadno obdelavo fotografij, začeli smo z zamudnim in zahtevnim izpisovanjem pomembnih sestankov. Kot utečeno prakso smo utrdili lahkotnejše, vikend »čtivo« (članke s fotografijami), mojo kulturniško pot v Ruše pa izkoristili za okrepitev Pobude s tamkajšnjim društvom oziroma za predstavitev razmer v katerih to društvo deluje tudi drugim.

Doseženi rezultati in učinki (priložite rezultate, kjer je to mogoče)

Natančni januarski statistični podatki o obiskanosti spletne strani so vgrajeni v arhivu. Vzpodbuden je bil strm skok prepisov zvočnih in video posnetkov iz arhiva.
Prvič smo prejeli več pohvalnih mejlov bralcev. Občutnega učinka naši večkratni pozivi k vpisu v Pobudo niso imeli. Učinkov dostopnosti strokovnih razprav ne moremo preveriti, več pomembnih predstavnikov oblasti (na primer predsednik Državnega zbora ) so med srečanjem z nami (z mojim klobukom) izrazili zanimanje za našo spletno stran (gospa Kokaljeva z Ministrstva za notranje zadeve se je izrecno naročila na Pogajamo) tako, da z dokajšnjo gotovostjo predvidevamo, da precejšnje število vladnih uradnikov in politikov v Ljubljani Dodogovor od časa do časa odpre. Mesec januar je bil za Pogajalsko skupino in Pot do Dogovora odmeven tudi (če ne celo predvsem) zaradi tega, ker je vlada dvakrat rekla »da«. Sprejel nas je Cukjati, srečali smo se z Virantom. Obakrat so bili prevladujoči mediji prisotni in dobro zastopani. Odmev je bil več kot opazen.

Poročilo o delu Razpravnega foruma

POROČILO O DELU NA PROJEKTU CIVILNI DIALOG NA SPLETNEM FOROMU DODOGOVOR

1. Koncept spletne razprave Civilni dialog na forumu Dodogovor:

Razprava o odprtih vprašanjih sporazuma med vlado in nevladnimi organizacijami bo poleg razprav in posvetov v živo potekala tudi na spletni strani Dodogovor z namenom, da se sprejeti osnutek dopolni, strokovno premisli in utemelji ter čim širše javno verificira. V ta namen je na spletni strani Dodogovora vzpostavljena možnost za vodeno javno in strokovno razpravo. Razpravljanje na spletni strani ne gre jemati ločeno od razprav v živo, temveč kot njeno dopolnilo in novo možnost za izražanje mnenj, stališč, argumentov, alternativnih rešitev ipd. Kot je razvidno že iz dosedanje kratke zgodovine spletne strani, se na čelu pojavljajo novice, premišljanja in komentarji ter poročila iz regijskih posvetov in drugih dogodkov, ki so se odvijali v živo. In tudi tisto, kar se kot premisleki in komentarji posameznikov pojavlja na spletni strani prehaja nazaj v živo razpravo. Razpravo o omenjenem sporazumu vidimo kot dvotirno, v živo in na spletu, ne pa tudi ločeno med seboj, temveč takšno, ki se medsebojno prepleta. Ker je razpravljanje na spletni strani dopolnilo razpravljanju v živo in ker se bosta oba procesa v naslednjih nekaj mesecih medsebojno prepletala in dopolnjevala, ker je tematika eksistencialnega pomena za vse nevladne organizacije in ne le za nekatere, ker bo poskrbljeno za medijsko promocijo spletne strani in razprav na njih vsaj tako dobro kot je bilo poskrbljeno za obveščanje o poteku regijskih delavnic v decembru, ker je vgrajeno v sam komunikacijski proces, torej razpravljanje, smiselnost takega početja, saj bodo umski napori posameznikov transparentni, nediskriminirani ali omalovažujoče opuščeni ali ignorirani ter v vsakem primeru predmet argumentiranega soočanja in preverjanja, za kar bo poskrbel moderator in urednik razprav, pa tudi uredniški odbor spletne strani, ne dvomimo o koristnosti, nujnosti in pomenu uvajanja razprav na spletno stran dodogovora, na način kot je zamišljena.

2. Protokoli spletne razprave:

Na spletnih straneh bo moderator razprav tedensko poročal o ugotovitvah javne razprave, o vprašanjih, ki so se odprli med razpravo na e-sestanku in o katerih bi bilo vredno še razpravljati, odpiral nova področja razprave, ki izhajajo iz sporazuma in o katerih se je treba opredeliti ipd. To poročilo bo enkrat tedensko objavljeno na čelu spletne strani in bo služilo kot vabilo novim in starim razpravljalcem, da povedo svoje mnenje, stališče, strahove, stiske, izkušnje, premisleke in pomisleke, pa tudi stališča organizacij in gibanj, v katerih delujejo.

Moderator bo tudi poskrbel, da bodo vsi prijavljeni na razprave tedensko dobivali na svoje e-maile povzetek dosedanje razprave in tudi usmeritve za nadaljno razpravo v naslednjem tednu. To bo omogočalo vsakemu razpravljalcu, da bo lahko ugotovil kljub eventuelnemu tedenskemu izpadu ali pomanjkanju časa, da bi bral vse razprave, o čem je že do sedaj tekla beseda in kakšne rešitve so bile ponujene.

Urednik razprav bo poskrbel, da bo strokovna razprava utemeljena na praktičnih problemih in vprašanjih, ki se bodo porodili v javni razpravi ob omenjenem sporazumu. V ta namen se je začel oblikovati strokovni tim, ki je naprošen za začetek, da po svoji presoji reflektira dosežke osnutka sporazuma, predvsem tistega dela, ki se veže na civilni dialog in organiziranost nevladnega sektorja. Iz navezave strokovnih premislekov na javno artikulirane probleme pričakujemo alternativne rešitve, o katerih se bo morala izreči pobuda, nevladne organizacije in na koncu še pogajalska skupina nevladnih organizacij.

3. Razpravljalska skupina:

Razpravljalsko ekipo sestavlja 10 strokovnjakov in akademikov, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki razmerja med politično državo in nevladnim sektorjem. Ekipo sestavljajo Barbara Beznec, dr. Marta Gregorčič, Nicholas Jeffs, Zvonka Jelenc, Andrej Klemenc, dr. Andrej Kurnik, dr. Andrej A. Lukšič, dr. Rastko Močnik, dr. Andrej Pinter in dr. Darij Zadnikar.

4. Strukturirana literatura in gradivo za razpravo:

4.1 Literatura za premislek o konceptih

Andrej Pinter - Javnost in deliberativna demokracija pri Johnu Rawlsu
Andrej Ule - Ali je refleksivno ravnotežje mogoče družbeno posplošiti?
Andrej Škrlep - Pravičnost in javni um pri Rawlsu in Habermasu
Andrej Kurnik - Politična Evropa
John Holloway - Literatura za premislek o konceptih

4.2 Politično normativna literatura
Aarhuška konvencija
OECD - Citizens as Partners (povzetek poročila)
Bela knjiga o evropskem vladanju (skrajšan povzetek z dodatkom o načelih dobrega vladanja in vlogi civilne družbe)

4.3 Politično normativna literatura v Sloveniji
Primož Šporar - Dialog ta krepkih (Revija Sektor 3/4)
Andrej A. Lukšič - Civilni dialog
Osnutek sporazuma (.pdf format)

5. Opravljeno delo in aktivnosti pri vzpostavitvi spletne razprave »Civilni dialog«:

december 04 - januar 05 – Premislek in oblikovanje koncepta razprave in protokolov razpravljanja. Tedensko poročanje o tekočih razpravah.
januar 05 – Sestavljanje razpravljalske ekipe
januar 05 – februar 05 - Priprava razpravnega gradiva: zbiranje, povzemanje ter prevajanje tekstov
10. februar 05 – Tehnična postavitev razprave in objava razpravne literature in gradiva
11. februar 05 – Iniciativni sestanek razpravljalske skupine na Inštitutu za ekologijo (določitev tem in urnika razpravljanja)

6. Viri

27. oktober 2004 Oblikovanje politike civilnega dialoga (Andrej A. Lukšič)
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=13

12. november 2004 Elektronska demokracija in Civilni dialog – načela in protokoli: Izhodišča razpravljalskega kodeksa za spletno razpravo o oblikovanju politike Civilnega dialoga med nevladnihm sektorjem in vlado (Simon Delakorda)
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=26

19. november 2004 Civilni dialog - Andrej A. Lukšič
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=89

14. december 2004 Ponovni premislek o forumu Dodogovor (poročilo sestankovanja urednika dr. Andreja A. Lukšiča in moderatorja Simona Delakorde)

21. december 2004 Razprava na spletni strani "Dodogovor" (Koncept razprave - Andrej A. Lukšič)
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=150

7. januar 2005 Novica za Dodogovor (Koncept in protokoli razprave – Andrej A. Lukšič in Simon Delakorda)
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=176

13. februar Spletna razprava "Civilni dialog v Sloveniji" na forumu Dodogovor (seznam literature – pripravila, povzela in prevedla Simon Delakorda in Andrej A. Lukšič)
http://www.dodogovor.org/PrikaziNovico.aspx?idNovice=234

13. februar Poročilo z iniciativnega sestanka razpravljalcev na spletnem forumu Dodogovor za razpravo o Civilnem dialogu v Sloveniji (Simon Delakorda)

Poročilo pripravil:
Simon Delakorda, univ. dipl. pol.

Poročilo članice uredniškega odbora Nade Kirn

POROČILO Uredniškega odbora dodogovora

Na enem od sestankov pogajalske skupine sem se prostovoljno javila, da bom sodelovala v uredniškem odboru, ki bo pregledoval vsebine objavljene na spletni strani dodogovora. Smernice so bile jasne, predvsem naj ne bi objavljali žaljivih vsebin in določenih poimenovanj ljudi, ki delujejo v nevladnem sektorju. Člani pogajalske skupine so želeli, da se nekatere vsebine umaknejo s strani.
Skupaj z vodjem pogajalske skupine, Mirkom Vavpotičem, sva še v novembru pregledala spletno stran in priporočila vodji razprave na spletni strani Marku Breclju, da nekaj spornih in neumestnih zapisov umakne. To je tudi nemudoma storil, tako da smo do prve naslednje seje že imeli izčiščene vsebine.
Na eni od regijskih delavnic (v Novem mestu) pa je kasneje prišlo do zanimive razprave o dopolnitvi spletne strani in razmišljanju o postavitvi portala vseh nevladnih organizacij. Predvsem smo ugotavljali, kako slabo smo nevladne organizacije še povezane med sabo in kako malo izkoriščamo medij, ki ga imamo. Pri tem delu razvijanja portala bi morali še dodatno spodbuditi nevladne organizacije. Morda bi kazalo razmišljati o spletnem časopisu nevladnih organizacij (revija Sektor ima drugačen profil in ni namenjena aktualnim zadevam in reakcijam na dnevna dogajanja.) Skratka, ugotovili smo, da je prav v teh straneh dodogovora dana tista potenca, kjer lahko pride do nove kritične mase in pomembne iztočnice za povezovanje in informiranje nevladnega sektorja.

Na januarskem sestanku pogajalske skupine se je formiral malo širši uredniški odbor, pristopila sta še gospa Petermanova in gospod Bole. Dogovorjeni sestanek, da se skupno odpravimo v Koper, kjer bi se sestali z izvajalci spletne strani, se še ni realiziral (predvsem zaradi bolezni), vendar ga nameravamo izvesti v kratkem. Uredniški odbor zaenkrat še nima neke formalne oblike, nima izdelanih posebnih pravil in nima določenega predsednika ali vodjo. Vendar nam ni za formalizacijo tega odbora, temveč bolj za sprotno pregledovanje strani in ažurno reagiranje na morebitne neprimerne pojave na strani.

Kot članica tega odbora redno spremljam strani in tudi zapišem pohvale ali mnenja o strani, kar javljam direktno postavljalcem strani.
V bodoče mislim, da ni potrebno imeti posebnega uredniškega odbora niti ni potrebno formalizirati dela takšnega odbora, temveč da je potrebno zagotoviti:
- da vsi člani pogajalske skupine redno sodelujejo pri ustvarjanju te strani
- da se razvija razprava med člani
- da se več časa posveti opisovanju konkretnih problemov posameznih organizacij, ki bijejo krvavi pot z vlado, ministrstvi, občinami, da si organizacije izmenjujejo izkušnje o tem, kaj vse se dogaja
- da se predstavljajo tuji modeli, kaj se npr. dogaja na Slovaškem ali pa v Romuniji, kjer so sprejeli spodbudnejšo davčno zakonodajo itd.
Jasno pa je, da za tako razpravo potrebujemo čas, da pa smo vsaj pogajalci obremenjeni še z delom v lastnih organizacijah in da dejansko ni prave ustvarjalne klime, ki bi nam dopustila dihati. Pa to na oni strani, kjer imajo škarje in platno, dobro vedo, prav zato, da ne bi prišlo do preveč dobrih debat med nami, nam ne pustijo dihati. Ker prav to prinese tisto kritično maso, ki bo dala sektorju nov zalet. Samo zaradi teh ugotovitev pišem tole poročilo o delu uredniškega odbora, sicer je pisanje o tem, kaj smo naredili popolnoma birokratska zahteva, ki se bi ji morali upreti.
Če pa se iz tega zapisa rodi kakšna nova ideja, potem se je splačalo to delati.

Nada Kirn Špolar, prostovoljna članica Uredniškega odbora spletne strani Dodogovora.

Kratko poročilo Urednika čela o delovanju Uredniškega odbora

Članica in člana koprskega dela uredništva (Zoran Kenda, Marko Brecelj, Arijana Markučič-Brecelj) smo se v januarju redno dobivali in bili v dnevnih telefonskih in poštnih stikih. Midva z Andrejem A. Lukšičem sva si večkrat tedensko telefonirala in se (tudi po elektronski pošti obveščala o aktualni problematiki najinih uredniških področij.
Od Tomaža Boleta in od Marjane Petermanove nismo dobili nobenega impulza. Ni res, Tomaž Bole me je enkrat na sestanku Pogajalske skupine pobaral kdaj bo sestanek Uredniškega odbora. Sem ga povabil, da si prebere v Staricah (21.december 2004) članek »Urednikovanje Dodogovora«. Zaradi nezdrave obremenjenosti z delom in sestankovanjem ter zaradi tega, ker še nihče od delegiranih kandidatov (Marjana Peterman, Tomaž Bole) ni pokazal nobenega pisnega zanimanja za sodelovanje niti ni hotel izkoristiti možnosti, ki jih kot član Uredništva ima, do 22. februarja še nisem sklical sestanka celotnega Uredniškega odbora. Naš koncept urednikovanja je tako odprt in transparenten, da glavni problem vidim v pomanjkanju prispevkov (razmišljanj, predlogov) najprej članic in članov Pogajalske skupine in potem vseh ostalih, odločno manj pa v pomanjkanju sestankov. celotnega, po različnih krajih razsejanega Uredništva. Čelo in Arhiv sta stalno skupaj, urednišzvo razpravnega dela je v januarju dobro delalo (kolikor sem bil obveščan), rezultati pa se bodo začeli kazati v februarju.
Tudi glede inicijative Nade Kirnove o njunem obisku v Kopru lahko rečem samo, da sta oba več kot zaželjena; dobrodošla.

Problemi in spremembe na projektu

Osnovna težava poleg že omenjene (neaktivnosti sočlanic in sočlanov Pogajalske skupine ter nevladnikov na splošno) je preobremenjenost vlečnih kljuset (Brecelj, Markučič, Lukšič), ki zavira neposredno vabljenje na Razpravni forum, širjenje baz naslovov, polnjenje neizkoriščenih a z razlogom vzpostavljenih podstrani, boljše izkoriščanje videa ter hitrejše prilagajanje zgradbe
strani in njenega oblikovanja.

Planirane aktivnosti za naslednji mesec

V februarju se nameravamo čimbolj držati načrta, ki smo ga oddali Umanoteri že decembra. O njegovih razširitvah in morebitnih spremembah bomo poročali do šestega marca.

Druge posebnosti in zanimivosti (medijska pozornost, nepričakovani dogodki, i.t.d.)

Razen že omenjenih odmevnih sprejemov pri predstavnikih nove oblasti sem v vlogi novinarja in nevladnega predstavnika bil še na razpravi o Zakonu o društvih ter na (kao) od Civilne družbe vzpodbujenem posvetu na temo Korupcija v Državnem svetu. S tega »protikorupcijskega« dogodka je na strani Dela prodrla tudi moja fotografirana malenkost (so mi rekli, bilo mi je v čast).

Marko Brecelj