četrtek, 27.1.2005 01:51
Pogajalska skupina na predstavitvi Osnutka sporazuma pri Ministru za upravne zadeve g. Virantu
Iz tonskega zapisa povzeli Tea Ghersini in Arijana Markučič - nadaljevanje sledi
Mirko Vaupotič:
Želimo, da se civilni dialog prične takoj, da pripravimo delo z naše strani in nato sodelujemo pri zadevah. Razprave potekajo nekaj mesecev, ker želimo seznaniti čim širši del nevladnih organizacij, sledijo vaši predlogi in priprave nadaljnih rešitev. V čim krajšem času naj bi v letošnjem letu prišli do konkretnih rešitev. Posebno nas zanima:
- kako visoko na prioritetni listi nove vlade je delo NVO;
- kakšna so trenutna mnenja in stališča vlade do storjenega;
- kdaj je mogoče pričakovati nadaljevanje dela odbora
- kot tudi delovanje ožjih strokovnih skupin na posameznih področjih.
- Z odborom smo bili v preteklosti zadovoljni; bili so pravi sogovorniki, ki so razumeli pomen NV sektorja. Izpostavil bi Vido Kokalj, Irmo Mežnarič, Jani Romih (MDza delo, družino in socialne zadeve). Pri gospodu Černetu imamo nekaj pripomb: 1) glede njegovih pristojnosti in zadolžitev kot nacionalnega koordinatorja; 2) glede njegovega dejanskega dejavnega sodelovanja. Predstavljali smo si da bi on vršil koordinacijo in ozaveščanje na vladni strani. Naš predlog je, da bi bil Inštitut koordinatorja drugače zastavljen; morali bi se dogovoriti kako ga zastavit in predvesm glede osebe, ki naj bi posamezna področja koordinirala oziroma nekoga, ki naj bi bil vešč in bi določene procese znotraj tega izvajal.
- Zanimajo nas tudi informacije, morebitni dogovor o financiranju tega procesa: del proračunskih sredstev naj bi bil načeloma rezerviran tudi za leto 2005. Mi vsi sodelujemo v določenih organizacijah; te nimajo sredstev za zagotavljanje konkretnih del.
- V vladnih službah je pomanjkanje razumevanja pomena NVO in značilnosti njihovega delovanja. Razmišljali smo, da bi v sodelovanju z vladno stranjo vzpostavljali nek koncept ozaveščanja ali izobraževanja upravnih. Delavcev o področjih, ki bi jih skupaj dogovorili. Konkretno: javne ekipe (?) .
- Vprašanje konkretnih procedur: Strategija razvoja Slovenije - NVO so bile kot eden izmed stebrov družbe, kot razvojni potencial, kot institucije preveč izpuščene iz pravne priprave tega dokumenta; isto se dogaja pri celi vrsti zakonodaj (npr. Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o koncesijah, Zakon o prostovoljnem delu; Zakon o davčni zakonodaji) ki so za nas zelo pomembne in so ali prihajajo v postopke. Želimo da zadeve tečejo naprej in da ne bi prišlo do krčenj tam kjer so bili že dosedaj izpostavljeni .(?)
Andreja Černak-Meglič:
Glede nevladnega sektorja se moramo vprašati, zakaj je stanje v Sloveniji takšno kot je ter pogledati na Slovenijo v primerjavi z drugimi državami. Naj opozorim na to, kar smo vseskozi opažali v našem dialogu: dejansko se ne razumemo povsem dobro; na eni strani ena skupina gorečnežev nevladnih organizaciji na drugi strani pa skeptična državna uprava. Dejstvo je, da moramo tudi na področju razumevanja vloge nevladnih organizacij stopiti na raven večine evropskih držav. Na nevladnem sektorju organizacije potrebujejo partnerja, ki bo zagotavljal zadovoljevanje javnih potreb. V tem trenutku so nevladne organizacije sicer slabo usposobljenje, vendar z večjim sodelovanjem, z zagotavljanjem zakonodajnih, finančnih in kadrovskih pogojev lahko postane alternativni ali zakoniti izvajalec določenih nalog.
V primerjavi z Evropo smo uvrščeni slabše od večine novo pridruženih članic, pred Romunijo.
Nanizali smo vrsto konkretnih pogojev
Država s kanalizacijo javnih financ ima vse mehanizme v njenih rokah, zato ima tudi večjo težo. Nevladni sektor se mora prilogoditi določenim pravilom igre. Z vidika tega prehoda smo bili v naših zahtevah nekoliko skromni – v preteklosti je bilo marsikaj dobro, boljši so mehki prehodi.
Finančni in kadrovski pogoji –
Govorimo o prerazporeditvi 0,25% bruto družbenega proizvoda.
Glede krepitve kadrov: gre za kanaliziranje zdravih mehanizmov, ki jih država že razvija; aktivna politika zaposlovanja, reševanje brezposelnosti mlade generacije so področja, kjer je zelo velika možnost sodelovanja.
Konkretno:
1) princip subsidiarnosti – na sredstva proračuna, ki so na razpolago, prvenstveno kandidirajo NVO. V kolikor le-ti ne zagotavljajo programov, ki jih država želi, takrat vstopajo drugi. Zdaj je situacija drugačna: zdaj so veliko bolj kvalificirani in veliko prej pridejo do denarja javni zavodi, ki to opravljajo ob svoji javni službi.
2) razvojni sklad - ali je to 1% ali 1+ davčnih dajatev(?), ali je prerazporeditev sredstev; važno je da se strinjamo, da ga nujno potrebujemo in ali so naloge, ki smo jih za razvojni sklad opredelili ta prave.
3) finančni mehanizem, ki bo zagotavljal kadrovsko podporo(?) nevladnega sektorja, ki naj bi v večji meri lahko prevzemal določene naloge od države, od javnih zavodov. Zagotovitev kontinuiranega financiranja kadrov (v 4 letnem obdobju) vsako leto 1000 novih zaposlenih – poisledično - rešitev problema zaposlovanja mladih, visoko kvalificiranih kadrov, zaposlitev v lokalnem okolju.
Marko Brecelj: Imam funkcijo razglaševalca, delam na Civilnem dialogu.
1- Vladna stran je imela in realizirala prakso neformalne medresorske skupine, ki jo je podpirala nizozemska organizacija »Matra; povezala je vladni sektor med resorji; dvigovala je nivo razumevanja za nevladno problematiko.
Ta praksa je pojenjala, precej vloge pri tem je imel Fedor Černe. Gre za medresorsko formalizirano skupino, ki bi vezala sodelovanje in razumevanje; to je potreba na vladni strani.
2- Na vladni strani je bila narejena pomembna »Analiza vključevanja NVO v pripravo in izvajanje politik - fazno poročilo«. Vlada tega ni obravnavala, čeprav je bil to edini realizirani sklep aprila lani, podano je bilo zaključno poročilo, ni se pa zgodila fermentacija, ni prišlo do preverjanja dokumenta, ki je pomembno izhodišče tudi za nevladno stran.
Glede nevladnega sektorja se moramo vprašati, zakaj je stanje v Sloveniji takšno kot je ter pogledati na Slovenijo v primerjavi z drugimi državami. Naj opozorim na to, kar smo vseskozi opažali v našem dialogu: dejansko se ne razumemo povsem dobro; na eni strani ena skupina gorečnežev nevladnih organizaciji na drugi strani pa skeptična državna uprava. Dejstvo je, da moramo tudi na področju razumevanja vloge nevladnih organizacij stopiti na raven večine evropskih držav. Na nevladnem sektorju organizacije potrebujejo partnerja, ki bo zagotavljal zadovoljevanje javnih potreb. V tem trenutku so nevladne organizacije sicer slabo usposobljenje, vendar z večjim sodelovanjem, z zagotavljanjem zakonodajnih, finančnih in kadrovskih pogojev lahko postane alternativni ali zakoniti izvajalec določenih nalog.
V primerjavi z Evropo smo uvrščeni slabše od večine novo pridruženih članic, pred Romunijo.
Nanizali smo vrsto konkretnih materialnih pogojev
Država s kanalizacijo javnih financ ima vse mehanizme v njenih rokah, zato ima tudi večjo težo. Nevladni sektor se mora prilogoditi določenim pravilom igre. Z vidika tega prehoda smo bili v naših zahtevah nekoliko skromni– v preteklosti je bilo marsikaj dobro, boljši so mehki prehodi.
Finančni in kadrovski pogoji –
Govorimo o prerazporeditvi 0,25% bruto družbenega proizvoda.
Glede krepitve kadrov: gre za kanaliziranje zdravih mehanizmov, ki jih država že razvija; aktivna politika zaposlovanja, reševanje brezposelnosti mlade generacije so področja, kjer je zelo velika možnost sodelovanja.
Konkretno:
1) princip subsidiarnosti – na sredstva proračuna, ki so na razpolago, prvenstveno kandidirajo NVO. V kolikor le-ti ne zagotavljajo programov, ki jih država želi, takrat vstopajo drugi. Zdaj je situacija drugačna: zdaj so veliko bolj kvalificirani in veliko prej pridejo do denarja javni zavodi, ki to opravljajo ob svoji javni službi.
2) razvojni sklad - ali je to 1% ali 1+ davčnih dajatev(?), ali je prerazporeditev sredstev; važno je da se strinjamo da ga nujno potrebujemo in ali so naloge, ki smo jih za razvojni sklad opredelili ta prave.
3) finančni mehanizem, ki bo zagotavljal kadrovsko podporo(?) nevladnega sektorja, ki naj bi v večji meri lahko prevzemal določene naloge od države, od javnih zavodov. Zagotovitev kontinuiranega financiranja kadrov (v 4 letnem obdobju) vsako leto 1000 novih zaposlenih – rešitev problema mladih, visoko kvalificiranih kadrov, zaposlitev v lokalnem okolju.
Marko Brecelj:
Imam funkcijo razglaševalca, delam na področju Civilnega dialoga.
1- Vladna stran je imela in realizirala prakso neformalne medresorske skupine, ki jo je podpirala nizozemska organizacija »Matra; povezala je vladni sektor med resorji; dvigovala je nivo razumevanja za nevladno problematiko.
Ta praksa je pojenjala, precej vloge pri tem je imel Fedor Černe. Gre za medresorsko formalizirano skupino, ki bi vezala sodelovanje in razumevanje; to je potreba na vladni strani.
2- Na vladni strani je bila narejena pomembna »Analiza vključevanja NVO v pripravo in izvajanje politik - fazno poročilo«. Vlada tega ni obravnavala, čeprav je bil to edini realizirani sklep aprila lani, podano je bilo zaključno poročilo, ni se pa zgodila fermentacija, ni prišlo do preverjanja dokumenta, ki je pomembno izhodišče tudi za nevladno stran.
Nadaljevanje sledi.
|