torek, 31.10.2017 01:54
Končna oblika predloga
Zaključki konference »Sedem ur na minute«; osemintrideseti spis knjige v nastajanju Fotkarica
Sredi gobjega septembra 2017 smo v mariborkem Gustafu sedem ur vsako minuto govorili in mislili o preboju iz obroča razmer , ki izničujejo samonikla mladinska prizorišča, mlade pa vzpodbujajo predvsem k samovpreženju v voz potrošniškega Vnebovzetja. Tirnice evropskih in slovenskih smernic takozvane mladinske politike ukrivlja in polaga Volja dobička . Upanju brez razloga hvaležni smo oblikovali zaključke namenjene odločevalcem, vsem dejavnim mladinskega polja in vsakomur, ki noče biti brezbrižni pešec promenade V nikamor.
1.Temeljne vsebine in cilj
Mladinsko delo ne sme biti predvsem odzivanje na trenutno povpraševanje po vsebinah. Zaradi vgrajenosti mladinskega polja v sistem odnosov med ljudmi v katerem živimo so povpraševanja po vsebinah v veliki meri delo industrije okusov. V individualizirano potrošništvo vpete mlade je treba nepodcenjujoče vzpodbujati k (samo)osveščanju, (samo)izobraževanju in še najbolj k (sebe) vzpostavljanju v kritičnega, to je samostojnega in mislečega človeka. Temeljna vsebina mladinskega dela je pomoč vsakomur, da prepozna in razvija svojo radodarno ustvarjalnost (ustvarjalno radodarnost).. Odločevalce-organizatorje prireditev pozivamo, da upoštevajo tako razumevanje vsebine in nalog mladinskega dela in bolj kakovostno kot doslej soprirejajo v sodelovanju s prizorišči (zorišči) v katerih se mladi ljudje gradijo.
2. Širina uradništva in nosilnih
Uradniško »razumevanje« vsebin mladinskih centrov duši mladinsko polje prav tako kot ga tlači preobremenjenost mladinskih delavk in delavcev z administriranjem. O človeku, sistemih odnosov med ljudmi, o načinih mladinskega dela bi morali biti široko podkovani oboji; razpisovalci in nosilci izvajanj programov. (Samo)izobraževanje uradništva o podstati področja na katerem uradujejo se nam zdi prav tako pereča nujnost kot (samo)izobraževanje nosilnih snovalk in snovalcev programov.
3. Proti getoizaciji
V mladinskem delu so vedno bolj prisotne vsebine, ki mlade ločujejo od celote. Mladi so skoraj vedno obravnavani kot »Drugi«. Osredotočenja: psihološka svetovanja za mladostnike,brezposelnost mladih, stanovanjska problematika mladih, njihova socialna izključenost i.t.d. ustvarjajo videz a zamegljujejo. Mladi tudi zato ne prepoznavajo bojev za brezplačno izobrazbo, socialno varnost, javno zdravstvo, delavske pravice, javni prostor niti bojev proti okoljskemu uničenju, neofašizmu in diskriminacijam kot vojne v kateri moremo zmagati edinole skupaj. Odtujevalna »mladinska politika« v resnici jemlje mladim samostojnost , jim ne omogoča kritične analize in poglablja problem. Takozvana pasivnost mladine je posledica omrtvljevalnih »politik«. Mladinske organizacije pri pripravah programov, URSM pri dialogu s sektorskimi ministrstvi in tudi ministrstva zato pozivamo naj mlade prenehajo getoizirati (primer stanovanjskih zadrug/mladinskih zadrug).
4.Neformalizirane oblike dela in učenja
Čeprav je v dokumentu Evropske komisije o kakovosti mladinskega dela jasno zapisano da »so za posameznika spretnosti in znanja pridobljena skozi neformalizirane oblike dela in učenja enako pomembna«, redni programski razpis URSM skozi merila (metodologija dela, kakovost vsebinskega, organizacijskega in časovnega načrta progama) favorizira visoko strukturirane oblike, ki po naših izkušnjah nikakor ne jamčijo kakovosti že s tem, da jih je lažje količinsko opredeliti. Sposobnost uradništva v mladinskih programih prepoznati vsebine, ki so pod lupinami formalnega in formaliziranega je tu ključna (točka 2.). Uradu za mladino Republike Slovenije zato predlagamo, da razpisna merila spremeni oziroma jih prilagodi tako, da ne bodo nagrajevani zgolj strukturirani in zelo strukturirani načini mladinskega dela.
Za Ustanovo nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon predlog oblikoval Marko Brecelj
|