nedelja, 30.4.2017 03:04
Zakaj opoldne ne (Pismo v Nikoli)
Deseto besedilo knjige v nastajanju Fotkarica
Ob 14h na Klancu se suši zastava poplave, sadike paradižnika se po navodilu njihove Varuhinje nahajajo v senci pred modrim fičotom. Okoli Gradišča v Brkinih je bilo ponoči več ur pod ničlo. Tukaj je moralnopolitično vzdušje še zaostreno vendar znamenja obnove in graditve so.
Dolgo vama nisem pisal, nikoli ne bosta tega brala. Star sem 66 let. Sinoči sem med petjemkorakanjem zastonj dobil kratko kavo pa sem postrežitelja, ki je tudi odločil ali kavo zame imajo ali ne opozoril: »Darilo mi dajete a rojstni dan imam šele čez dve uri!« . Pljeskavičnica Saraj s klopmi v Taverni so mi podarili lepinjo pol ure prezgodaj, vseeno hvala, Pojedel jo do Bivja. Tam sem se obdaril s tobakom in papirčki, črn vžigalnik pa sem (spet) dobil v dar za reprezentanco, za aerodinamiko, za dvakrat 33.
Natočil sem si kozarec sveže ohlajene proje. Nesel sem ga mimo Arijane, ki sedi v jedilnem kotu kuhinje nad papirji s pisalom v desnici, visoko čelo si naslanja z levico. Zapisuje resnico. Stroški se hranijo z izplačili. Žrejo denar. Marčeva polplača še ni bila izplačana.
Mati, ki si me rodila, svet je ponorel. Leta so se kotalila oče, ki si me spočel. Enajst prevalov vseh štirih letnih časov od tebe Ivan, petindvajset od tebe Branka proč.
Privoščil sem si cigareto in scanje s pogledom na cipresni zastor visok štiri metre v širini celotne parcele. Ohišnica v zadnji enajstletki še nikoli ob tem času ni kazala tako razločnih znamenj človeških rok in človekove volje. Aprilov iztek je šavsal s pozebnimi nočmi. Arijana je nabirala šparglje, radič v Ocizli, lobodiko, blušč in rudo po Podgorskem krasu. Ve tudi kje raste belo omelo. Pretaka in obdeluje fotke za Dodogovor, potem bi šla.
Že pred dvema dnevoma me je razsmradila s svežim zgornjim perilom, jaz pa sem čisto srajco položil v kopalnioco na umazano perilo in šel v zaudarjajoči na Krkavče obedovat v krog družinskih prijateljev in razumnikov. Arijana je preveč jedla, jaz pa sem tudi preveč pil. Danes se nisem več mogel izogniti pritisku čakajoče vroče vode iz bojlerja spodaj. V pol kade tople vode sem spral dokajšen del svoje umazanije las in telesa. Potem pa sem odprl odtok in poplavil kopalnico in predsobo, kapljalo je seveda iz stropa spodaj v pritličnem Wcju. Prisebna soproga je vrgla na mokroto rabljeno posteljino in odločilno pripomogla k vsemu kar sem povzročitelj a tudi upravitelj poplave storil za sanacijo nezgode. Ne bom našteval vseh izboljšav, ki so nastale ob pomivanju orodij in površin. Stanje je boljše kot prej. Kopalnični odtok požira ampak počasi. Po izpuljenju akacijevih korenin iz odtoka in po dveh inšpekcijah pod streho je Kaos usekal seveda vmes. V prvo nadstropje kjer sva sinoči prvič spala samo na novih vzmetnicah izdelanih v Srbiji.
Ob 16h Arijana ne nasprotuje moji zamisli, da vegetarijanske domače rezance posvinjam z drobno rezano slanino. Ob 16h43 voda za spiranje kefirja je na plinu. Se segreva, da se bo potem ohlajala. 16h58 Še ne vre. Petjekorakanje gre. Voda je zavrela. Naj vre še pet minut.
Zato me danes opoldne spet pri vajinih žarah ni bilo.
Pisal vama bom kmalu spet. Pišem knjigo.
|