torek, 30.1.2007 08:57
Obtožnica
Elena Pečarič kaže na značilen primer za raven Civilnega dialoga v Sloveniji
Generalni sekretariat Vlade RS - mag. Božo Predalič
Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana
Ljubljana, 29.1.2007
ZADEVA: Pritožba zaradi kršitve pravic v postopku priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
Zveza: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije – skrajšani postopek – predlog za obravnavo; šifra: 007–94/2006/23, EVA – 2006-3311-0083.
Spoštovani!
Poslovnik vlade RS v 8. členu določa, da mora predlagatelj v spremnem dopisu k predlogu gradiva zagotoviti, da je v okviru presoje učinka oz. vpliva odločitve oz. predpisa (t.i. RIA - Regulatory Impact Assessment) opravil tudi posvetovanje s predstavniki civilne družbe. Izpostavljamo, da ne gre le za vprašanje dobrega upravljanja pri delovanju Vlade, ampak za vprašanje spoštovanja državljanskih pravic. Sklicujemo se na pravico do peticije iz 45. člena ustave, pravico do sodelovanja pri upravljanju z javnimi zadevami iz 44. člena ustave ter 5. člen Zakona o državni upravi. Navedena določila pravnega reda terjajo, da se predlagatelj do vseh navedb zainteresirane javnosti v postopku priprave predloga zakona pisno opredeli, čeprav na njih vsebinsko seveda ni vezan.
Izrekamo oster protest, ker navedena obveznost doslej ni bila spoštovana, predlagatelj pa skuša to dejstvo celo prikriti.
Generalni sekretariat Vlade RS, medresorska komisija Vlade RS, ki je pripravljala osnutek zakona (odgovorna oseba Simona Starček ter drugi člani), pa tudi na kabinet Vlade so bili seznanjen s številnimi dopisi YHD in NSIO. V zvezi z delovanjem FIHO, invalidskih organizacij ter neodzivnostjo predstavnikov Vlade v Svetu FIHO že dolga leta opozarjamo, da je ključ za obstoječe razmere sistemski – v ureditvi ZLPLS. Na navedene dopise je ga. Nika Dolinar večkrat odgovarjala ali pozivala Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da rešuje stvari in odgovarja na probleme, ki smo jih izpostavljali.
Iz pregleda civilnodružbenih in drugih oseb, ki naj bi sodelovale v postopku priprave zakonskega osnutka izhaja, da gre bodisi za organe javnih skladov in za največje prejemnike sredstev, Gre torej za tiste organizacije, ki so v dosedanji praksi v celoti ali vsaj pretežno obvladovale delo obeh fundacij. Navedene organizacije prav gotovo niso tiste, ki so problematizirale dosedanje delo fundacij, ampak tiste, ki so zadovoljne z obstoječim stanjem. Ob izraženih protestih in nasprotovanju obstoječi praksi so vseskozi javno izražale nelagodje nad »nerganjem«, izražale »proteste« nad domnevno nekulturnim nasprotovanjem »slovenskim invalidom« in ki so odločilno vplivale na to, da si je npr. Vladni svet za invalide drznil oceniti vložitev zahtevka za sodno varstvo proti pravnemu skrapucalu, ki ga predstavlja vsakokratni sklep o delitvi sredstev FIHO za neprimerno[1]…
Simptomatično, vendar žalostno in nesprejemljivo je, da v vladnem gradivu ni niti navedeno, da je svoje pomisleke v postopku priprave zakona izreklo tudi društvo YHD, čeprav je bilo dolgoletni prvi kritik, pobudnik ustavnosodne presoje in sprememb zakona, ki je v ta namen organiziral celo tako skrajne oblike izražanja protesta, kot je gladovna stavka in ki so vodili k spoznanju o potrebi po spremembi SLPL.
Izčrpno utemeljitev kritike obstoječe situacije ter možne predloge za sistemsko umestitev obeh fundacij v pravni režim javnih skladov je oblikoval ter delovni skupini poslal tudi Nacionalni Svet Invalidskih organizacij (NSIO), ki je po naši presoji edino telo, ustanovljeno skladno z določili ZInvO, ki pri svojem delu omogoča udeležbo vseh invalidskih organizacij brez sleherne diskriminacije. Tudi na te pripombe doslej ni bilo nikakršnega odziva.
Zgolj opozorimo naj tudi, da je bil eden od bistvenih razlogov za potrebo po spremembi tudi intervencija Računskega sodišča. To je mdr. ugotovilo, da so kriteriji za delovanje FIHO tako nedoločni in opisni, da onemogočajo vsako presojo smotrnosti sprejetih ukrepov oz. odločitev, skupaj z neupoštevanjem minimalnih pogojev za oblastno določanje (ZUP) in nujno pristranskostjo članov sveta fundacij pa so ustvarjeni idealni pogoji za popolno arbitrarnost delovanja obeh fundacij.
Predlagatelj ta dejstva zamolči, predvidevamo, da zato, ker predlogov v ničemer ni upošteval in se od njih doslej ni niti poskušal vsaj obrazloženo opredeliti. Zato je navedba o posvetu z organizacijami civilnne družbe neresnična in celo primer zavestnega zavajanja, kot je neresnična tudi navedba, da so bile pripombe vse zainteresirane javnosti upoštevane. Očitno je vsebina predlogov, ki se ne skladajo s končnim izdelkom delovne skupine tako moteča, da jo je bilo potrebno v celoti zamolčati. Zgolj ugibamo lahko, ali temu ni morda tako, ker nanje predlagatelj ne najde zadovoljivih argumentov, da bi jih lahko prepričljivo zavrnil.
*
Menimo, da so v pripravljenem gradivu zavajajoča tudi izjava, da predlog ne bo imel učinka na postopke javne uprave/pravosodnih organov (pravnimi osebami in državljani), na obseg državnih pomoči, na socialni položaj posameznikov (predlog 6. tč. c, d, f), kar seveda ne drži, saj so ravno predlagane spremembe same posledica dosedanjih nedopustnih odstopanj od javnopravnih postopkov ter obvez obeh fundacij (npr. neuporaba ZUP, neobrazloženost odločitev, neuporaba določil o izločitvi članov sveta FIHO in FŠO ki prihajajo pri odločanju v konflikt interesov). Kategorični imperativ, ki izhaja iz same obrazložitve osnutka zakona je, da se morajo obstoječi postopki in obravnava vseh prosilcev za javna sredstva obeh fundacij nujno spremeniti in izboljšati. Trenutna ureditev kaže na pomanjkanje mehanizmov, ki bi zagotavljali učinkovito in transparentno poslovanje fundacij in s tem uresničevanje njihovega poslanstva.
*
Ocenjujemo, da je na podlagi navedenega izkazana neenaka obravnava vseh udeležencev v razpravah in pri pripravi osnutka sprememb ZLPLS. Najmanj YHD in NSIO sta bila pri izvrševanju pravice do sodelovanja pri pripravi zakona, kar sodi med njune bistvene dejavnosti in smisel obstoja, obravnavana neugodneje. Štejemo, da je razlog zato v izražanju političnih stališč, ki odločno nasprotujejo tistim, ki so jih imeli člani medresorske delovne skupine, očitno pa tudi predlagatelj. Obrazložitev oz. utemeljevanje teh dejstev obširno navajamo v prilogi tega dopisa. Zato menimo, da so podani razlogi, ki opravičujejo utemeljen sum, da je v danem primeru prišlo do neposredne diskriminacije YHD in NSIO na podlagi njunih političnih prepričanj oz. političnih prepričanj njunih članov in članic. Ti se interesno združujejo v navedeni organizaciji prav zaradi možnosti učinkovitega nasprotovanja političnim stališčem podpornikov obstoječega stanja in predlaganih »rešitev«. Glede na navedeno menimo, da to zadošča, da se dokazno breme, da diskriminacije ni, prevali na nasprotno stran oz. na predlagatelja in njegovo delovno skupino.
Glede na navedeno terjamo, da Vlada oz. generalni sekretar skladno z drugim odstavkom 5. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije presodita o utemeljenosti navedb YHD ter poskrbita, da se bo MDDSZ opredelilo do pripomb posredovanih v postopku priprave osnutka zakona. Vlada ima namreč pravico in dolžnost, da nadzoruje delo ministrstev, jim daje smernice za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge.
- na naše nadaljnje opozarjanje, da se veliko članov skupine ne čuti dovolj kompetentnih za presojo problematike FIHO (njihove besede), ampak bolj za Športno fundacijo, ste nam odgovorili z dopisom z dne 7.4.2006. Hoteli smo vas le opozoriti, da področje FIHO znotraj skupine pokrivata dva člana, ki sta izrazito pristranska in interesno povezana s FIHO, g. Jug kot v.d. direktor FIHO (Državni zbor je že dvakrat zavrnil njegovo imenovanje!) in g. Cveto Uršič, bivši direktor FIHO, sedanji direktor Direktorata za invalide v okviru MDDSZ in sedanji član Sveta FIHO (kot predstavnik Vlade).
G. Uršič se – kljub vašim številnim preusmeritvam naših pritožb – sistematično izmika odgovarjanju in reševanju različnih zadev, povezanih z delovanjem FIHO in nezakonitim delovanjem nekaterih invalidskih organizacij, tako v vlogi direktorja direktorata, kakor tudi v vlogi člana Sveta FIHO oz. predstavnika Vlade. G. Uršič je namreč na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov dolgoletni strokovni kolega odstavljenega ministra g. Drobniča, vrsto let zaposlen na Inštitutu za rehabilitacijo, ter tesen sodelavec Društva distrofikov Slovenije in Zveze paraplegikov Slovenije[2].
Tudi vaš zadnji dopis, z dne 21.12.2006, kot odgovor na opozorila YHD oz. moja opozorila, v vlogi članice Sveta FIHO, na razdelitev sredstev FIHO za leto 2007 še pred razpisom, ni naletel na noben odziv. Tako se vzorci ponavljajo že vrsto let, vse od konstituiranja FIHO, leta 1998, dalje. Najbolj problematično je, da je bil še Loterijski Svet pod vodstvom Janeza Kržmanca bolj demokratičen od sedanjega Sveta FIHO, saj je imel v svojih vrstah 6 predstavnikov javnosti ter tudi predstavnike lokalnih društev – takrat socialno-humanitarnih organizacij.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se ni nikoli odzvalo niti na pobudo za ugotavljanje odgovornosti članov komisije za razdeljevanje sredstev invalidskih organizacij, h kateremu ga je pozvala Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (dopis z dne 20.9.2005), kakor tudi ne na pozive predsednika RS dr. Janeza Drnovška, pristojnih institucij ter na številne druge dopise, ki smo jih kot zainteresirana javnost ali kot prizadeti posamezniki pošiljali s prošnjo za ukrepanje in posredovanje. Bolj ali manj je vsa pošta, ki zadeva invalidske organizacije, FIHO in diskriminacije hendikepiranih posameznikov, dodeljena na direktorat za invalide oz. v pristojnost g. Uršiča, ki pa spretno in sprotno »poskrbi«, da se nič bistvenega ne izboljša. Njegovo prijateljevanje s ključnimi akterji v zgodbah FIHO in NSIOS je dobro znano, nenazadnje je zadeva Pacug še vedno na obravnavi na tožilstvu – gre za obdobje direktorovanja g. Uršiča na FIHO.
Glede na obljube predsednika Vlade ter nekaterih drugih članov Vlade smo začudeni ob neupoštevanju naših predlogov, ter ob dejstvu, da je predlog zakona v proceduro že vložilo kar 4 poslanskih skupin, in sicer SDS, SLS, NSi in DESUS.
Ne preseneča, da največji strošek fundacije predstavljajo stroški intelektualnih, svetovalnih in drugih storitev ter storitve nadzora nad namensko porabo sredstev, saj je ravno to način, na katerega si nekateri člani komisije izplačujejo dodatne honorarje, plačujejo odvetniške storitve za ščitenje zasebnih interesov (odvetniška družba Mramor in Sorta, ki zastopa g. Šuštaršiča in Društvo distrofikov Slovenije, Zvezo paraplegikov Slovenije, vložili so tožbo proti Pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja ter obe tožbi na Upravnem sodišču). Drago se plačujejo tudi pravna svetovanja g. Baškoviča (bivši vodja pravno-zakonodajne službe v Državnem zboru) in g. Dolenca, bivšega direktorja FIHO (pred Uršičem). Veliki honorarji gredo tudi na račun t.i. »notranjega nadzora«, ki ga izvaja FIHO v invalidskih organizacijah (kjer največji porabniki sredstev FIHO nadzorujejo sami sebe, npr. g. Peršak nadzoruje sebe in Zvezo paraplegikov Slovenije glede tega, kako »namensko« se je porabil denar FIHO za gradnjo Doma v Pacugu). Prav tako visoko kotirajo intelektualne storitve, s pomočjo katerih uspešno zamegljujejo izdelke komisije za pripravo aktov FIHO, saj morajo biti pozorni, da so vsakokratne spremembe (pravil, kriterijev in meril FIHO) takšne, da se v resnici nič ne spremeni.
Profesionalizacija direktorja FIHO v ničemer ne more, niti ne bo izboljšala delovanja FIHO, saj bodo njegove pristojnosti ostale enake in ne bo imel večjih pooblastil. Takšen ukrep lahko pomeni le dodatno višanje stroškov delovanja FIHO. Tako kot sedaj bo še vedno vse niti v rokah držalo nekaj članov FIHO, ki bodo predlagali in si nastavljali direktorja po lastnih željah, kar bo ekskluzivno v pristojnosti NSIOS (lahko predvidimo možna kandidata ga. Ahčan in g. Kušar). Že sedaj direktor prejema letno nagrado, ki mesečno znaša približno 1.500,00 evrov, ob čemer se direktorju direktorju dodatno priznajo še potni stroški, kljub temu, da se ne ve niti kdaj so njegove uradne ure, niti koliko ur na mesec naj bi bila njegova obvezna prisotnost v prostorih FIHO. Ob celotnem voznem parku invalidskih organizacij je tudi nerazumljiva nabava kombija za izključne potrebe FIHO – dodatni dokaz diskriminacije in nepotizma.
1. Sestava Sveta in članstvo v komisijah FIHO
V obeh primerih prihaja do kolizije interesov (v členih predloga ni zaznati preprečevanja le-tega) glede pokrivanja različnih nezdružljivih funkcij znotraj FIHO in v posameznih invalidskih organizacijah – predstavniki posameznih invalidskih organizacij, ki so člani Sveta, so tudi vodilni funkcionarji organizacij in primarno favorizirajo »svoje« interese pred interesi članov društev, ki jih zastopajo. To dejstvo se kaže mnogokrat v fiktivnih posebnih socialnih programih, »zastarelih« programih, ki jih člani ne koristijo ali ne potrebujejo, ter v naložbah, ki nimajo pomena za bolj neodvisno življenje posameznikov ali za njihovo resnično enakopravnost.
Dejstvo je, da je Državni zbor zavrnil nekatere predloge privilegiranih invalidskih organizacij, in da je po vztrajanju YHD črtal 39. člen Pravil FIHO, ki je onemogočal dostop novim invalidskim organizacijam k sofinanciranju s strani FIHO.
2. Neupoštevanje ZUP-a,
neupoštevanje Zakona o javnih naročilih,
neupoštevanje Pravilnika o naročilih male vrednosti,
neupoštevanje Zakona o dostopnosti javnih podatkov;
na sklep FIHO ni možna pritožba.
FIHO največkrat ne odgovarja na dopise posameznih invalidskih organizacij, javne podatke posreduje le pod prisilo Pooblaščenke. Razpisne dokumentacije, za katero je Pooblaščenka ugotovila, da je dokument javnega značaja, FIHO ni hotel posredovati prositeljem, zato poteka tožba na Upravnem sodišču.
FIHO briše magnetograme preteklih sej tako, da se zabrišejo sledi tudi za tistim, kar je bilo izrečeno, povedano. Zapisniki so prirejeni in veliko bolj skopi, iz njih je namerno izpuščeno tisto, česar se ne želi ohraniti. Kot članica Sveta sem predlagala, da se magnetogrami hranijo v celoti, saj bi bilo to primerno tudi z vidika dostopnosti slepih, slabovidnih, ter drugih senzorno-oviranih. Gradivo za posamezne seje FIHO se pošilja v zadnjih dnevih, oziroma se del gradiva pošilja 7 dni pred sejo (kot je določeno s pravili FIHO), preostali del pa (in ta je ponavadi dosti večji!) le 2 dni pred sejo.
Podobnih trikov imajo na zalogi pri FIHO še nekaj, tako da lahko ovirajo ali onemogočajo pravočasno reagiranje s strani »neposvečenih« članov Sveta.
3. Pravila in merila ter kriteriji za razdeljevanje sredstev se poljubno in arbitrarno interpretirajo in raztegujejo za različne priložnosti, namene in posamezne upravičence.
Komisija za razdeljevanje sredstev na pisna in ustna vprašanja odgovarja vsakokrat drugače ali pa zavrne ugovore z neprimerljivo vsebino. Tudi številne pobude in konkretni pisni predlogi so vsako leto »z začudenjem in obžalovanjem« zavrnjeni, da naj bi prišli prepozno, da bi jih mogli v tekočem letu še upoštevati… Iz leta v leto se ponavljajo isti izgovori.
Na zahtevo Računskega sodišča so bili na FIHO prisiljeni v spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev. Dne 26.01.2005 je Državni zbor dal soglasje predlaganim spremembam, ki so bile v celoti predlagane s strani vedno istih akterjev v fundaciji. Pod prisilo so spremembe oblikovali tako, da se dejansko ni nič spremenilo. Vse bolj ali manj teče po arbitrarnosti presoje komisije FIHO in NSIOS.
Ko se je FIHO konstituiral je Šuštaršič oz. DDS preko sodišča izpodbijalo imenovanje Nadje Lipičar iz Združenja Tišina in Marjana Grušovnika iz Društva invalidski forum Slovenije, kar je Upravno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
To dejstvo navajamo, ker skuša predlagatelj spremeniti število predstavnikov invalidskih organizacij iz 14 na 16 kar ne bo spremenilo problematike oz. celo dodatno bo monopoliziralo vpliv NSIOS-a, če se ve, da se število predstavnikov humanitarnih organizacij zmanjšuje na iz 11 na 9, ki si želi dodatna da mesta za utrditev svojega vpliva napram depriviligiranim invalidskim organizacijam in napram humanitarnim organizacijam.
Nadalje skuša predlagatelj interpretirati, da je bilo ugovorov in nezadovoljstva vse manj, sploh ne, le organizacije, ki niso bile enakopravno financirane so enostavno zastale, ker niso mogle izvajati svojih programov. Opis stanja predloga skuša minimalizirati nezakonito in koruptivno ravnanje FIHO tako, da številne pritožbe, upravne tožbe in druge zahteve po pojasnilih prikazuje kot spore med invalidskimi organizacijami ali kot nezadovoljstvo nekaterih organizacij, ki jim sredstva niso bila v celoti dodeljena. Res pa je, da veliko manjših društev nima dovolj pravnega znanja, da bi se lahko učinkovito borilo proti manipulacijo FIHO.
Predlagatelj tudi nikjer ne omenja raziskave, ki jo je leta 1996 opravil Urad za invalide pri Vladi RS, ki je pokazala nezadovoljive razmere v invalidskih organizacijah, tudi ni navedeno, da je FIHO terjala za finančno plačilo dopolnitev evalvacije FDV, ki je moralo biti za plačnike FIHO ugodneje prirejeno.
Glede na to, da je DZ RS že dvakrat zavrnil imenovanje oz. soglasje g. Jugu, je iz predlaganih sprememb evidentno, da hočejo predstavniki NSIOS to oviro narediti ko dvoumno, kar je nesprejemljivo. V primerih obeh fundacij ni nikjer navedeno, da se prijavitelji niso mogli pritožiti na sklepe o razporeditvi sredstev, kar je ugotovila tudi inšpekcija.
Zanima nas zakaj se tudi na FIHO ne izvede inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo, le ta bi prav gotovo pokazal, da se FIHO ne drži osnovnih členov ZUP-a pri svojih postopkih.
Pod točko Cilji in načela sprememb, naj bi se vprašalo številne strokovnjake in uporabnike. Zanima nas, kdo so bili ti številni uporabniki glede na to, da nas kot največje in najglasnejše pobudnike sprememb niti ne omenjate in kdo so strokovnjaki, saj se večina članov medresorske ne čuti kompetentne za FIHO, razen seveda g. Uršiča in g. Juga. Nedvomno je videti, da sta prav onadva pod sugestijo in nadzorom glavnih funkcionarjev v NSIOS pisala spremni tekst. Členi pa so seveda kopija verzije, ki jo je NSIOS zvito predložil prvi medresorski skupini.
S predlogom se v ničemer ne prispeva transparentnosti razporejanja sredstev, še manj pa se preprečuje kolizija interesov. Dejansko pa se uveljavlja načelo protipravnega ali »izjeme« glede na Zakon o ustanovah ter druge pravno zavezujoče zakone in predpise, ki veljajo za vse nosilce javnih pooblastil. To ni avtonomija, ampak je anarhija in brezpravno stanje, ki dopušča vse to kar se do sedaj v okviru invalidskih organizacij in FIHO dogajanj na račun in škodo uporabnikov, ki imajo od tega zelo malo in praviloma tudi o velikih igrah ne vejo nič. Predlagan člen, da se poveča število članov Sveta omogoča le invalidskim tajkunom (nekateri so dejansko invalidi, večina ne), da se še okrepijo (če je sploh to še mogoče). Le ti namreč ne zastopajo interese uporabnikov, ampak nastopajo zgolj kot funkcionarji invalidskih organizacij.
Uni.dipl.filo.in soc.kulture, Elena Pečarič,
predsednica YHD, predsedujoča NSIO,
članica Sveta FIHO
________________________________________________________
[1] »Tožba glede financiranja invalidskih organizacij iz sredstev FIHO za leto 2006 ni primeren način, da obe zainteresirani invalidski organizaciji uveljavljata svoje parcialne finančne interese; te zadeve naj urejajo pristojni državni organi, kot so vladni svet, ki je v svoj letošnji delovni program že uvrstil obravnavanje financiranja invalidskih organizacij, kakor tudi Direktorat za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ima primerna javna pooblastila za obravnavo zadev s področja invalidskega varstva.«
[2] Presenečeni pa smo nad imenovanjem mag. Cveta Uršiča, ki je po prenehanju direktorovanja FIHO-u, odšel na mesto direktorja Direktorata za invalide. G. Cveto Uršič je tudi soodgovoren za nepravilnosti, ki so se v času njegovega direktovanja dogajale na FIHO. Prav tako pa je tudi ves čas bil seznanjen z manipulacijami ter lažmi g. Peršaka in je celo neposredno podpiral sporno gradnjo Doma na Pacugu Zveze paraplegikov Slovenije, ki je sedaj na Okrožnem tožilstvu. Potrditev tega dejstva je tudi sestanek vašega sekretariata z g. Uršičem, v katerem je g. Uršič na predložena dokumente moral priznati resnico; da je vedel za delovanje in obstoj Pinete (ki je ni odvzela hrvaška vojska), da je vedel za laži, ki so bile osnova na podlagi katerih so paraplegiki pridobili več kot milijardo tristo tisoč tolarjev in da je tudi sam na podlagi teh laži podpiral financiranje FIHO v višini osemsto milijonov tolarjev.
Mag. Cveto Uršič je dolgoletni Drobničev strokovni sodelavec, toda pod bivšo politično garnituro sta se večkrat znašla na različnih bregovih, ko se je Drobnič še kot poslanec DZ RS resnično trudil izvesti reforme zakonodaje FIHO, ki pa jih je v tistem obdobju privilegiran lobi spretno oviral in vneto blokiral.
Priloge:
[2] File: medresorska komisija dopolnitev dvea
[3] File: K predlogu vladne komisije
[4] File: Pravna narava FSO ter FIHO
[5] File: Zakon FIHO
[6] File: predlog Zakona o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
[7] File: Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
[8] File: nsio-pritozba mddsz
[9] File: fiho - vlada 06
|