torek, 28.11.2006 12:58
Primitivizem na pohodu
Piše Elena Pečarič
Milo rečeno, šokirani smo nad tem kar se dogaja z družino Strojan. Še veliko huje se nam zdi kot je njihovo deportacijo označil g. Hanžek, da gre za zlom pravne države, saj se je izkazalo, da pravzaprav živimo v državi nestrpnosti in sovraštva. Ob gledanju številnih protestov in shodov pogosto pijanih vaščanov, ki svojega primitivizma ne skrivajo in jim je celo v ponos, lahko brez sramu trdim, da me je resnično sram, da sem SLOVENKA. S takšnimi ljudmi ne želim imeti nič skupnega in grozno mi je ob spoznanju in zavedanju, da z njimi delim skupni kulturno-družbeni prostor.
Daleč od tega, da bi hoteli romantizirati Rome. Lahko razumemo tudi jezo prebivalcev Ambrusa, a prav gotovo nikakor in v ničemer to ne opravičuje njihovega nasilnega in nestrpnega obnašanja, ki ga opravičujejo s svojo »civiliziranostjo« in bojda višjo kulturno ravnjo, torej svojo večvrednostjo. Niso pa sposobni artikulacije svojega nezadovoljstva, jeze ali strahu, zato stopajo s silo na cesto. Ti isti odločni civilizirani ljudje se poslužujejo vaških straž, ki so pojav 19. st. in si pri tem sposojajo tipično romsko navado kurjenje ognja in druženja (žuriranja) ob njem. Sprašujemo se, zakaj vaščani Ambrusa ne protestirajo proti policiji in državi, ki dopušča, da nekdo, ki ima preko sto različnih kazenskih ovadb, hodi prostih nog naokrog?
Ob tem nam pride na misel, kako hitro se najdejo argumenti ter opravičila, da nedopustna ravnanja postanejo vsakdanja praksa, vzorec posnemanja vsake vasi posebej in nekaj kar je splošno sprejemljivo, normalno, kar se tolerira. Kot so bili za nekatere »naivni« začetki fašizma in nacizma, ki nista nastala iz zlobe vodilnih v državi v kolikor nebi ljudje z njimi delili skupnih prepričanj ter utemeljitev »rešitve problema«.
Ali ni tipičen slovenski nacionalni šport prepiranje med sosedi? Ti prepiri se večkrat stopnjujejo v grožnje, razna nagajanja in tudi fizične napade, kjer posreduje policija. Pa še nikoli nismo slišali, da bi enega od udeležencev zaščitili tako, da bi ga iz svojega doma izselili v drugo vas ali celo regijo. Le misel na tako ravnaje se najverjetneje zdi absurdna in smešna, a prav to se je zgodilo družini Strojan, ko odmislimo, da so Cigani.
Skrbi nas dejstvo, da zgodbi ni videti konca in da teh nedopustnih dejanj v obliki protestov in vaških straž, še ni dejansko nihče iz Vlade ostro obsodil in udaril po mizi. Dobesedno nekdo bi moral udariti po mizi. Tudi za ceno, da izgubi vse glasove in priljubljenost večine, a naredil bi to, kar je treba storiti, kar je etično in kar je prav. Najverjetneje bi v naši državi to lahko storil nekdo, ki ima avtoriteto, torej predsednik Republike in predsednik Vlade, najbolje da kar oba skupaj. S skupnim nastopom kar po poročilih na RTV. Čimprej, preden se pogreznemo v lastnem gnevu. Jasno, glasno in nedvoumno bi morala povedati, da je tega dovolj in preveč, da imajo vsi državljani RS pravico izbirati kje in kako bodo živeli, da imajo pravico do enake obravnave ter da Krajevne skupnosti nimajo pristojnosti, ne smejo in ne morejo odločati kdo bo živel v njihovi skupnosti, na lastnini, ki ni njihova last. Strojanovi imajo stalno bivališče in tega jim nihče ne sme odreči. Nihče jim ne sme prepovedati, da se vrnejo domov, tistega, ki to počne pa je treba ustrezno obravnavati in proti njem ukrepati. Ali naj se skliče izredna seja Državnega zbora, na kateri bi se stranke dogovorile, kako ustaviti to naraščajoče odvračanje družine Strojan? Ali smo preveč naivni, morda. Vsekakor pa je treba ustaviti to sramoto, ki si jo delamo pred samimi seboj in pred drugimi.
|