nedelja, 29.10.2006 10:53

Tečnež strokovno zavrača

argumentacijo po zicah povezati sto studentov, da so se pogovarjali s prof. Brejcem v Bruslju

najprej naj povem, da sem prvi dan, ko je bilo v dodopisu objavljen zacetek delovanja spletne strani e-demokracija ekipi instituta in Simonu cestital za dosezek in jim zazelel uspesno delo; torej nisem nastrojen proti e-demokraciji ali cloveckom, ki se s tem ukvarjajo; sem pa alergicen na to, da si fantje vseskozi, ze leta prisvajajo stvari in jih prenapihujejo ob tem pa jo hkrati urno pobrisejo z vsake arene, kjer se demokraticni proces zacne razvijati; z Andrejem se poznava kaksnih 15 let in se nikoli nisem dozivel, da bi v kaksni demokraticni debati, kjer so se cvrsto postavila stalisca za in proti, aktivno sodeloval ampak se je hitro skril, bodisi fizicno usel ali se zacel zgovarjati na studije in teorije ali se ustolicil kot vrhovni sodnik, ki bo presojal med razlicnomislecimi; ne moti me niti to, da si Andrej in Simon o rezultatih svojih projektov mislita lepse stvari kot jaz, niti me tako ne moti, da ko sta soocena z demokraticnimi debatami, oba hitro uideta v misjo luknjo na varno, moti me, da to pocneta obenem in nezavedajoc se tragikomicne podobe, ki jo s tem ustvarjata o sebi; takim v spanscini recejo 'boludo';

sam sem bil prica vrsti deliberativnih (participativnih) procesov, ki so bili odlocevalski (vsaj za sodelujoce); to so bili spontani procesi, ki niso bili podmazani s projektnim denarjem, niso se ukvarjali s simuliranimi problemi ampak so zadevale povsem zivljenjske situacije (gl. mejl od zadnjic); razprave so potekale med zainteresiranimi ljudmi, to niso bile vaje med studenti in nekim profesorjem;

demokracija, bodisi e-demokracija ali ž-demokracija ali katerakoli druga je pregovarjanje, tehtanje argumentov in zelje po tem Andrej Luksic in Simon Delakorda doslej v raznoraznih projektih, ki sta se jih lotevala, nista nikoli pokazala; demokracija ni nek proces, ki ga bo omogocil sele Luksic, ko bo zvezal tristodvajset zic ali ko bo kot predsednik predsedstva posveceno odlocil med ne-strinjajocimi kakor si on to predstavlja (po njegovih besedah - lahko navedem tudi price tega njegovega 'spodrsljaja');

po moje demokracija nikakor ni odvisna od moznosti komuniciranja politicnih elit z ljudsko rajo ali obratno; politicne strankarske elite so si omislile veliko nacinov komuniciranja z javnostjo preko plotov in jarkov, s katerimi so se zavarovali pred ljudstvom; e-demokracija je samo ena od taksnih prefriganih moznosti; sodim, da nikakor nima smisla pristajati na to, da uvedba orodij e-demokracije lahko bistveno pripomore k izboljsanju demokraticnih standardov, prej obratno;

spodaj zakljucujem se z nekaterimi konkretnimi odzivi na Simonovo pisanje, ki zgovorno razkriva kaj hocejo fantje pravzaprav povedati - pa naj potem vsak sam presodi, ce sem res ze prevec tecen:

1. Simon s studijo OECD dokazuje, da je bil proces, ki ga povelicuje izvedeni med 100 studenti in enim profesorjem v pravem smislu uspesen primer e-demokracija; kratko pojasnilo: OECD je organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (http://www.oecd.org/home/); organizacija je bila ustanovljena leta 1948 za spodbujanje PREDSTAVNISKE demokracije in PROSTEGA TRGA; OECD zdruzuje ekonomko najbogatejse drzave na svetu in ima nalogo uveljavljanja konzervativnih ekonomisticnih argumentov; torej imamo dva razloga, da zavrnemo poskus dokazovanja uspesnosti e-demokracije s studijami OECD: (a) e-demokracija in deliberativna demokracija so tehnike neposredne demokracije, OECD pa je bil ustanovljen, da brani REPREZENTATIVNO (posredno) demokracijo; (b) poskus sociologov (Luksica, Delakorde), da uspesnost demokraticnih procesov ocenjujejo z ekonomsko utemeljenimi metodami je dovolj zgovorna sama zase in bi se jo najprej sramovali predvsem politologi sami; prizadevnost Luksica za uveljavljanje neokonzervativnih argumentov v Sloveniji je bila doslej ze veckrat izpricana, vecina se bo verjetno spomnila razstave fotografij v Tivolskem parku, kjer je na prvem panoju (desno) propagiral razbijanje evropske podpore kjotskemu protokolu o znizevanju emisij toplogrednih plinov in namesto tega favoriziral ameriske argumente, ki nasporotujejo prevzemnanju obveznosti do znizanja emisij;

2. Simon pravi, da politološke analize dosedanjih poizkusov e-demokracije v nevladnem sektorju (glej Delakorda 2004; Delakorda 2003, www.e-participacija.si) kažejo, da spletni forum za Nacionalni energetski program (ki sem ga navedel kot dokaz za obstoj e-demokracije se v casih preden se je Simon zacel s ukvarjati z e-demokracijo, op.b.) 'ni dosegel takšnega obsega participacije zainteresirane javnosti'.
Aha, torej razlog za zavracanje dosedanjih preizkusov metod e-demokracije ni nic drugega kot to, da so bili izvedeni v premajhnem obsegu? no, potem se mi zdi se bolj nujno spodbiti prvenstvo Simona in Andreja do e-demokracije: saj ce so kvantitativni argumenti pomembnejsi, potem eksperiment s stotimi studenti in enim profesorjem res ni poseben zgled mnozicnosti v sloveniji z 1,5 milijona volilnih upravicencev, ka li?

3. v tretji tocki Simon vsem nevednim jasno razlozi, da brez sodelovanja vlade ni demokracije - ni demokracija, ce se pogovarja pet ali deset nevladnih organizacij med sabo; da bi dobili demokracijo, mora v proces vstopiti tudi vlada; ce se niste vedeli! torej se kar sprijaznite, da tole kar se gremo na dodokraciji ni nic podobnega 'pravi' demokraciji ampak nekaj cisto tretjega, ce ne tudi cisto brezveznega; simon says...

4. kriterij poglobljenosti razprave, pravi Simon, sicer ni bil izpolnjen; to pa ga prav nic ne ovira, da ne bi vztrajal pri svojem, da je bil proces, ki so ga izvedli 'uspesen'; seveda ga ne moti, ker je ta poglobljenost razprave nekaj, kar niti Andreju, niti Simonu doslej ni ravno lezalo in sta pred tem prav zavzeto bezala; zato nima veze, ce so bili e-demokraticni procesi ekologov, ki jih navajam kot predhodne Simonovemu projektu (gl. zadnji mejl), poglobljeni, saj to itak ni tako pomembno;

sam bi si zelo prizadeval, da mi ne bi bilo treba ziveti v demokraciji, ki bi mi jo razlozila in priskrbela Andrej Luksic ali Simon Delakorda;

lpbojan

ps. tistim, ki spremljajo to debato se moram opraviciti, ker so bili zrtve moje prve pregrete reakcije (hudih besed v prvem mejlu);

Povezave:
- Prvi uspešen primer elektronske demokracije v Sloveniji (sporočilo za javnost, 26. oktober 2006)
- Pisal tečnež Radej
- Strokovno pojasnilo tečnežu