nedelja, 30.4.2006 01:54
Primer java
in (samo)kritika ob aktualnem Postopku izbora za EESO
Nekaj razlik je med letošnjim in predlanskim postopkom izbora. Zadnjič je bilo 72 volilno upravičenih organizacij, letos 101. Zadnjič se je odvil boj med osebnim lobijem Roberta Levičarja in ŠKUCovo ložo Tatjane Greif. Oba sta bila takrat (članica in član) v Svetu CNVOS. Zmagal je Robert z enim glasom prednosti (31 proti 30), v Bruselj pa je šla Tatjana Greif. Pot tja ji je odprlo tudi razkrečeno poročilo (o izidu glasovanja) voditeljice postopka Julije Škarabot. Tokrat gre (po moji subjektivni oceni) za spopad vsaj štirih močnih; Tatjane Greif, Andreje Črnak-Meglič, Primoža Šporarja in Marjana Huča. Splošen vtis je, da se postopek odpira in odleplja od CNVOSa. Veliko presenečenje, da bo zmagal kdo od nenaštetih se po moje, ne bo zgodilo.
Treba je pojasniti, da trenutno poteka že tretji postopek izbora za EESO. V prvem (za dve mesti) sta bila izbrana dva (največ glasov je dobil Robert Levičar) potem pa se je vlada premislila in eno mesto dala sindikatom. Zato je (s soglasjem vlade in s pristankom Sveta CNVOS) stekel drugi izbor (za eno mesto). V njem je vlada postavila dokaj visoke in ostre kriterije (pogoje oziroma zahteve). Takratna nekako direktorica Nataša Sukić (tudi ŠKUC, enako kot Tatjana Greif) je te vladne pogoje oziroma zahteve označila kot »minimalne«. To seveda ni bilo res. Zahteve so bile uperjene (po moji presoji in izkušnji - bil sem podpredsednik Sveta CNVOS) proti kandidatu Robertu Levičarju in niso bile posledice zahtev Bruslja. Takrat je Robert telefoniral v Bruselj in so mu zagotovili (predsednik kompetentne komisije), da Bruselj slovenski vladi ni postavil zahtev za predstavnike (predstavnice) nevladnih organizacij. Na osnovi te izjemno neprijetne izkušnje smo takrat članice in člani Sveta CNVOS sklenili, da vladni pogoji za političnega predstavnika (predstavnico) nevladja morejo biti ZGOLJ ZAŽELJENI. Tako je to v objavi postopka zapisano letos. Vseeno pa je CNVOS (direktor Jože Gornik) pristal spet letos na navedbo podobnih ali identičnih pogojev čeprav nam zdrava pamet pravi, da kriterije za najvplivnejšega političnega predstavnika (predstavnico) nevladja more postaviti kvečjemu nevladni sektor sam. Tadam, tararam.
Hotel sem povedati, da je letošnji postopek izbora sicer manj podpazdušen od predlanskega, čeprav sto v postopku sodelujočih nevladnih organizacij ni en procent obstoječih NVOjev v Sloveniji. Žal pa znova gladko (brez ugovora in razprave) pristajamo na vladno predpisovanje pogojev za predstavnika (prestavnico) nevladja.
Marko Brecelj podpredsednik Sveta CNVOS
|